Ali ste vedeli, da kar 75 % ljudi, ki izkusi bolečino na zadnji strani kolena, te simptome sprva ignorira, kar lahko vodi do resnih zapletov? Bolečina na tem predelu ni le neprijetnost – pogosto je prvi znak resne poškodbe ali bolezni, ki lahko brez pravočasnega zdravljenja povzroči trajne poškodbe sklepa.
V tem članku bomo raziskali, kako se občuti bolečina na zadnji strani kolena, zakaj nastane in kako jo lahko učinkovito obvladate, preden postane prepozno.
- Kako se občuti bolečina na zadnji strani kolena
- Zakaj nastane bolečina na zadnji strani kolena
- Katere so najpogostejše poškodbe, ki povzročajo bolečino na zadnji strani kolena
- Kako diagnosticirati vzrok bolečine na zadnji strani kolena
- Kateri so možni zapleti, če bolečine na zadnji strani kolena ne zdravimo
- Kako zdravimo bolečino na zadnji strani kolena
Kako se občuti bolečina na zadnji strani kolena
Bolečina na zadnji strani kolena je simptom, ki ga lahko bolniki doživljajo na različne načine, odvisno od specifičnega vzroka, resnosti poškodbe in posameznikove tolerance na bolečino.
To območje kolena vključuje kompleksno strukturo mišic, vezi, tetiv in krvnih žil, kar pomeni, da lahko bolečina izhaja iz številnih virov, vključno z mišicami zadnje stegenske skupine, križnimi vezmi, hrustančnimi strukturami ali celo perifernimi živci.
Topa bolečina na zadnji strani kolena
Ena najpogostejših opisov te bolečine je topa bolečina, ki se lahko postopoma razvije in je prisotna ves čas, zlasti med aktivnostmi, kot so hoja, tek ali plezanje po stopnicah. Numerični modeli za oceno bolečine kažejo, da bolniki pogosto ocenjujejo to vrsto bolečine med 3 in 5 na lestvici od 1 do 10, kar nakazuje zmerno, a vztrajno nelagodje.
Ta bolečina se lahko poveča med fizično aktivnostjo in umiri med počitkom, čeprav lahko v naprednih primerih povzroča tudi boleče koleno v mirovanju.
Bolečina v mirovanju je pogosto bolj moteča, saj lahko vpliva na kakovost spanca in splošno počutje, kar še dodatno obremeni posameznika.
Morda vas zanima tudi:
Ostra bolečina na zadnji strani kolena
Ostra bolečina na zadnji strani kolena je običajno povezana z akutnimi poškodbami, kot so raztrganine križnih vezi ali nenadni premiki, ki preobremenijo strukture v kolenskem sklepu.
Pri tej vrsti bolečine se intenzivnost pogosto ocenjuje nad 6 na 10-stopenjski lestvici in lahko vključuje tudi simptome, kot so nestabilnost kolena ali občutek “preskakovanja” v sklepu.
To vrsto bolečine pogosto spremlja tudi oteklo koleno, ki nastane zaradi vnetja ali kopičenja tekočine, kar poveča občutek napetosti in zmanjšuje gibljivost sklepa.
Bolniki po operaciji kolena pogosto poročajo o hudih bolečinah po operaciji kolena, ki so posledica travme tkiv med posegom.
Bolečina na zadnji strani kolena v teh primerih je lahko posledica sekundarnih vnetij, adhezij ali mišične oslabelosti, ki se razvije po operaciji.
Študije kažejo, da do 30 % bolnikov po operaciji doživlja dolgotrajno bolečino v zadnjem delu kolena, kar zahteva dodatno obravnavo in podaljšano rehabilitacijo.
V nekaterih primerih se bolečina na zadnji strani kolena lahko pojavi tudi kot posledica ishemije mišičnega tkiva, kar pomeni zmanjšan dotok krvi zaradi zoženih ali blokiranih krvnih žil. To stanje lahko povzroči pekočo bolečino, ki se povečuje s telesno dejavnostjo in popušča med počitkom. Ta vrsta bolečine je lahko opozorilni znak za resnejše vaskularne težave in zahteva hitro medicinsko oceno.
Ne glede na specifičen vzrok je bolečina na zadnji strani kolena pogosto kompleksna in lahko znatno vpliva na kakovost življenja posameznika. Pomembno je, da bolniki pravilno ocenijo intenzivnost in vrsto bolečine ter poiščejo strokovno pomoč, če bolečina ne popusti ali se postopoma slabša.
Zakaj nastane bolečina na zadnji strani kolena
Bolečina na zadnji strani kolena lahko izhaja iz številnih različnih vzrokov, saj gre za kompleksno anatomsko območje, kjer se združujejo mišice, vezi, tetive in živci, ki skupaj omogočajo gibanje in stabilnost kolenskega sklepa. Razumevanje teh vzrokov je ključno za pravilno diagnosticiranje in zdravljenje bolečine.
Preobremenitev kolena
Eden najpogostejših vzrokov za bolečino na zadnji strani kolena je prekomerna obremenitev mišic in tetiv, ki se pripenjajo na kolenski sklep. Pri intenzivnih telesnih dejavnostih, zlasti pri športih, kot so:
- tek,
- kolesarjenje ali
- smučanje,
se mišice zadnje stegenske skupine in tetive lahko preobremenijo, kar vodi v vnetje tetiv ali celo manjše raztrganine.
Ti procesi povzročajo kronično topo bolečino, ki je prisotna med aktivnostjo in se lahko nadaljuje tudi v mirovanju.
Po podatkih iz ortopedskih raziskav je do 20 % športnikov vsaj enkrat doživelo bolečino na zadnji strani kolena zaradi preobremenitve.
Bakerjeva cista je vzrok za bolečino na zadnji strani kolena
Drugi pogost vzrok je Bakerjeva cista (1), ki se razvije kot posledica povečanega pritiska v kolenskem sklepu.
Bakerjeva cista je izboklina napolnjena s sinovialno tekočino, ki se nahaja na zadnji strani kolena. Ta tekočina običajno kroži po sklepu, vendar lahko zaradi vnetja ali poškodb pride do njenega kopičenja.
Cista pritiska na okoliška tkiva, kar povzroča bolečino, še posebej pri upogibanju kolena ali daljšem stoječem položaju.
Študije kažejo, da se Bakerjeva cista pojavi pri 5–10 % ljudi z osnovnimi težavami v kolenu, kot so osteoartritis ali meniskusne poškodbe.
Osteoartritis
Degenerativne spremembe, kot je osteoartritis, so tudi pogost vzrok bolečine na zadnji strani kolena.
Osteoartritis vodi v postopno obrabo sklepnega hrustanca, kar povzroča trenje med kostmi in posledično vnetje.
To stanje povzroča kronično bolečino in oteklo koleno, ki se lahko poslabša z gibanjem ali po daljšem obdobju neaktivnosti.
Bolniki z osteoartritisom pogosto poročajo o bolečem kolenu v mirovanju, še posebej ponoči, kar vpliva na kakovost spanca.
Statistike kažejo, da več kot 30 % ljudi starejših od 65 let trpi zaradi simptomov osteoartritisa, pri čemer so bolečine na zadnji strani kolena pogost pojav.
Poškodbe so vzrok za bolečino na zadnji strani kolena
Poleg tega lahko bolečina na zadnji strani kolena nastane, če pride do poškodbe kolenskega sklepa, poškodb križnih vezi ali meniskusov.
Ruptura zadnje križne vezi (ZKV) je specifična poškodba, ki se pogosto pojavi pri prometnih nesrečah ali športnih poškodbah, kjer je koleno izpostavljeno močnim sunkom ali nenadnim spremembam smeri gibanja.
Ta poškodba vodi v nestabilnost kolena in hude bolečine, ki jih bolniki opisujejo kot ostre in zbadajoče.
Globoka venska tromboza
Redkejši, a pomemben vzrok bolečine na zadnji strani kolena je globoka venska tromboza (GVT). To stanje nastane, ko se v veni na zadnji strani kolena oblikuje krvni strdek, kar povzroča močno bolečino, otekanje in občutek toplote v prizadetem območju.
Hude bolečine po operaciji kolena so lahko tudi posledica GVT, ki zahteva takojšnjo medicinsko intervencijo, saj lahko privede do resnih zapletov, kot je pljučna embolija.
Razumevanje različnih vzrokov za bolečino na zadnji strani kolena je ključno za pravilno zdravljenje in preprečevanje dolgoročnih zapletov. Vsak od teh vzrokov zahteva specifično diagnozo in zdravljenje, zato je pomembno, da bolniki pravočasno poiščejo strokovno pomoč.
Katere so najpogostejše poškodbe, ki povzročajo bolečino na zadnji strani kolena
Bolečina na zadnji strani kolena je pogosto posledica različnih poškodb, ki prizadenejo kompleksne strukture kolenskega sklepa.
Koleno je eno najbolj obremenjenih sklepov v telesu, zato ni presenetljivo, da so poškodbe na tem področju razmeroma pogoste.
Med najpogostejšimi poškodbami, ki povzročajo bolečino na zadnji strani kolena, so poškodbe meniskusa, križnih vezi in tetiv zadnje stegenske mišice:
Poškodba meniskusa
Ena najpogostejših poškodb, ki povzročajo bolečino na zadnji strani kolena, je poškodba meniskusa. Meniskusi so hrustančne strukture v obliki črke C, ki delujejo kot amortizerji med stegnenico in golenico. Poškodba meniskusa se lahko zgodi zaradi nenadnega zasuka kolena ali zaradi dolgotrajne obrabe, še posebej pri starejših osebah.
Ko je meniskus poškodovan, lahko pride do oteklega kolena, kar je posledica vnetja ali kopičenja tekočine v sklepu.
Bolečina je pogosto najbolj izrazita na zadnji strani kolena, še posebej pri upogibanju ali iztegovanju kolena.
Poškodba meniskusa je zelo pogosta, saj raziskave kažejo, da se v splošni populaciji pojavi pri približno 12 % ljudi, pri čemer je pogostejša pri starejših odraslih in športnikih.
Poškodba križnih vezi v kolenu povzročajo bolečino na zadnji strani
Druga pogosta poškodba, ki povzroča bolečino na zadnji strani kolena, je poškodba križnih vezi, še posebej zadnje križne vezi (ZKV). (2)
ZKV je ena od ključnih struktur, ki stabilizira koleno, in je pogosto poškodovana pri športnih aktivnostih, kot so:
- nogomet,
- smučanje in
- kontaktni športi,
- pa tudi pri prometnih nesrečah.
Poškodba ZKV povzroči občutek nestabilnosti v kolenu in ostro bolečino, ki se običajno poslabša pri hoji po neravnem terenu ali pri hitrem gibanju.
Poleg bolečine lahko bolniki opazijo tudi oteklino in omejeno gibljivost kolena. Poškodbe ZKV niso tako pogoste kot poškodbe meniskusa, vendar se pojavijo pri približno 2 % vseh športnih poškodb kolena.
Strganje teitiv in mišic
Ruptura ali straganje tetiv mišic zadnje stegenske skupine je še ena pogosta poškodba, ki vodi do bolečine na zadnji strani kolena. Te mišice, znane tudi kot hamstrings, so odgovorne za upogibanje kolena in stabilizacijo med gibanjem.
Do rupture tetiv pogosto pride pri nenadnih, eksplozivnih gibih, kot so sprinti, skoki ali nenadne spremembe smeri. Ruptura tetiv povzroči nenadno, ostro bolečino na zadnji strani kolena, ki je lahko tako intenzivna, da onemogoči nadaljnje gibanje. Poleg bolečine lahko pride do otekanja, modric in vidnega udrtja na zadnji strani stegna ali kolena.
Statistični podatki kažejo, da so rupture tetiv pri športnikih pogoste, saj predstavljajo približno 15 % vseh mišičnih poškodb, pri čemer je najvišja incidenca pri športnikih, ki se ukvarjajo s sprintom ali nogometom.
Bakerjeva cista
Nazadnje, čeprav redkejša, lahko tudi Bakerjeva cista povzroča bolečino na zadnji strani kolena. Bakerjeva cista nastane zaradi kopičenja sinovialne tekočine v zadnjem delu kolenskega sklepa, običajno kot posledica vnetja ali poškodbe. Cista lahko povzroči topo bolečino, ki se poslabša med gibanjem, in občutek napetosti v zadnjem delu kolena.
Bolniki pogosto opazijo oteklino, ki je posebej izrazita pri iztegnjenem kolenu. Čeprav je Bakerjeva cista pogosto sekundarna posledica druge težave, kot je meniskusna poškodba ali artritis, lahko njena prisotnost močno vpliva na funkcionalnost kolena in povzroči dodatno nelagodje.
Poškodbe, ki povzročajo bolečino na zadnji strani kolena, so lahko zelo različne, vendar imajo skupno lastnost – znatno zmanjšajo kakovost življenja in funkcionalnost sklepa. Pomembno je, da se vsaka bolečina, še posebej tista, ki jo spremlja oteklo koleno, pravočasno diagnosticira in ustrezno zdravi, da se preprečijo nadaljnji zapleti.
Kako diagnosticirati vzrok bolečine na zadnji strani kolena
Diagnosticiranje vzroka bolečine na zadnji strani kolena je proces, ki zahteva natančen pristop, saj gre za kompleksno anatomsko področje, kjer lahko bolečina izvira iz več različnih struktur. Pravilna diagnoza je ključna za izbiro ustreznega zdravljenja in preprečevanje dolgoročnih zapletov.
- Proces diagnoze se običajno začne z natančnim anamneznim razgovorom. Zdravnik bo bolnika vprašal o značilnostih bolečine v kolenu, njenih sprožilcih, trajanju, intenzivnosti ter o tem, ali bolečino spremljajo dodatni simptomi, kot so oteklina, omejena gibljivost ali občutek nestabilnosti.
Pomembno je tudi pridobiti informacije o bolnikovih prejšnjih poškodbah, zdravstveni zgodovini ter stopnji telesne aktivnosti, saj lahko te informacije usmerjajo diagnostični postopek. Študije kažejo, da natančna anamneza lahko prispeva do 70 % k pravilni diagnozi.
- Naslednji korak je klinični pregled, ki vključuje fizično oceno kolena. Zdravnik bo pregledal koleno, preveril njegovo stabilnost, razpon gibanja in preveril prisotnost bolečine med različnimi gibi.
Klinični testi, kot so test Lachman (3) za oceno stabilnosti križnih vezi ali McMurrayjev test za ugotavljanje prisotnosti meniskusne poškodbe, so standardni del pregleda.
Klinični pregled omogoča zdravniku, da zoži možne vzroke bolečine in usmeri nadaljnje diagnostične postopke.
- Za natančno opredelitev poškodb ali degenerativnih sprememb je pogosto potrebna slikovna diagnostika.
- Rentgenski posnetki so osnovno orodje za izključitev kostnih poškodb, kot so zlomi ali degenerativne spremembe, kot je osteoartritis.
- Vendar rentgenski posnetki ne pokažejo mehkih tkiv, zato se za podrobnejšo oceno uporablja magnetna resonanca (MRI).
MRI je izjemno koristna pri ugotavljanju poškodb meniskusa, križnih vezi, tetiv in drugih mehkih tkiv v kolenskem sklepu.
Z njeno pomočjo lahko zdravnik z visoko natančnostjo določi mesto in obseg poškodbe. Po podatkih iz ortopedske prakse MRI omogoča več kot 90 % natančnost pri diagnosticiranju notranjih poškodb kolenskega sklepa.
- V nekaterih primerih, še posebej pri sumu na prisotnost Bakerjeve ciste ali drugih tekočinskih sprememb, se lahko uporabi tudi ultrazvok. Ultrazvok je neinvazivna metoda, ki omogoča hitro in zanesljivo oceno mehkih tkiv ter prisotnosti tekočine v sklepu ali cist. Prav tako je uporaben za vodenje punkcij, če je potrebna odstranitev tekočine iz sklepa ali ciste.
- V redkih primerih, ko je kljub slikovni diagnostiki vzrok bolečine še vedno nejasen, se lahko zdravnik odloči za artroskopijo. Artroskopija je minimalno invaziven kirurški poseg, pri katerem se v kolenski sklep vstopi s kamero, kar omogoča neposreden vpogled v notranje strukture sklepa.
S tem postopkom se lahko diagnosticirajo in hkrati zdravijo določene poškodbe, kot so raztrganine meniskusa ali poškodbe hrustanca. Artroskopija se običajno uporabi le, če druge diagnostične metode ne prinesejo jasnega rezultata ali če je potrebna kirurška intervencija.
Pomembno je tudi izključiti sistemske vzroke bolečine, kot so revmatoidni artritis ali putika, za kar so potrebni laboratorijski testi. Zdravnik lahko naroči preiskave krvi za preverjanje prisotnosti vnetnih markerjev, kot sta C-reaktivni protein (CRP) ali sečna kislina, kar pomaga pri diagnosticiranju vnetnih ali metaboličnih bolezni, ki lahko povzročajo bolečino in oteklino v kolenu.
Celostni pristop k diagnostiki, ki vključuje kombinacijo anamneze, kliničnega pregleda, slikovne diagnostike in po potrebi invazivnih metod, omogoča natančno opredelitev vzroka bolečine na zadnji strani kolena in zagotavlja, da bolniki prejmejo najboljše možno zdravljenje. Pravočasna in pravilna diagnoza je ključnega pomena za preprečevanje trajnih poškodb in ohranjanje funkcionalnosti kolenskega sklepa.
Kateri so možni zapleti, če bolečine na zadnji strani kolena ne zdravimo
Če bolečine na zadnji strani kolena ne zdravimo pravočasno in ustrezno, lahko to vodi do resnih zapletov, ki znatno poslabšajo kakovost življenja ter funkcionalnost kolenskega sklepa. Zapleti so lahko posledica neobdelanih poškodb, kroničnega vnetja ali celo progresivnih degenerativnih procesov, ki prizadenejo strukture kolena.
Eden izmed najpogostejših zapletov je kronična bolečina, ki lahko postane stalna in se postopoma poslabša. Kronična bolečina na zadnji strani kolena lahko vpliva na sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti, kot so hoja, plezanje po stopnicah ali celo sedenje.
Bolniki, ki trpijo za kronično bolečino, pogosto razvijejo prilagoditvene vzorce gibanja, kar lahko privede do nepravilne obremenitve drugih sklepov in mišic, kot so kolk, hrbtenica in gleženj. Sčasoma lahko to vodi do dodatnih težav, kot so bolečine v križu ali bokih.
Nezdravljene poškodbe, kot je poškodba meniskusa ali križnih vezi, lahko povzročijo dolgoročne težave s stabilnostjo kolena.
Koleno lahko postane nestabilno, kar poveča tveganje za ponavljajoče se zvine, padce ali druge poškodbe. Nestabilnost kolena lahko vodi tudi v pospešeno degeneracijo hrustanca, kar povečuje tveganje za razvoj osteoartritisa.
Osteoartritis je degenerativna bolezen sklepov, ki se kaže kot kronična bolečina, omejena gibljivost in v naprednih primerih tudi deformacija sklepa.
Statistike kažejo, da je osteoartritis eden izmed najpogostejših vzrokov za invalidnost pri starejših odraslih, in se razvije pri več kot 50 % ljudi, starejših od 65 let, ki so imeli v preteklosti poškodbe kolena.
Nezdravljene Bakerjeve ciste lahko privedejo do povečanega pritiska na okoliška tkiva in živce, kar povzroča nevropatijo.
Nevropatija je stanje, pri katerem pride do poškodbe živcev, kar se kaže kot bolečina, mravljinčenje ali odrevenelost v spodnjem delu noge.
V nekaterih primerih lahko cista tudi poči, kar povzroči izlitje tekočine v mišična tkiva okoli kolena, kar vodi do akutnega vnetja, otekline in močne bolečine.
Tovrstni zapleti zahtevajo takojšnjo zdravniško obravnavo, saj lahko vodijo do trajne poškodbe tkiv.
Kronično nezdravljeno vnetje, ki se pogosto pojavi kot posledica preobremenitve ali mikrotravm, lahko privede do adhezij v kolenskem sklepu. Adhezije so trakovi brazgotinastega tkiva, ki se tvorijo med strukturami v sklepu in omejujejo gibanje. Zaradi adhezij lahko koleno postane tog, gibanje pa boleče in omejeno.
To stanje, znano kot fibrozni artritis, lahko znatno omeji funkcionalnost sklepa in zahteva obsežno fizioterapijo ali celo kirurški poseg za ponovno vzpostavitev normalnega gibanja.
En izmed najbolj resnih zapletov, ki lahko nastanejo, če se bolečine na zadnji strani kolena ne zdravijo, je razvoj globoke venske tromboze (GVT). GVT je stanje, pri katerem se v globokih venah noge, vključno z venami na zadnji strani kolena, oblikujejo krvni strdki.
To stanje je nevarno, ker lahko krvni strdek migrira v pljuča, kar povzroči življenjsko nevarno pljučno embolijo. Simptomi GVT vključujejo oteklino, toploto in rdečino v prizadetem območju, skupaj z močno bolečino. Zdravljenje GVT zahteva takojšnje ukrepanje, saj je tveganje za resne zaplete izjemno visoko.
Nazadnje, ignoriranje bolečine na zadnji strani kolena lahko vodi tudi do psiholoških zapletov, kot so anksioznost, depresija in zmanjšana motivacija za sodelovanje v telesnih dejavnostih. Bolečina, ki traja dlje časa, lahko močno vpliva na posameznikovo psihično zdravje, kar ustvarja začaran krog, kjer bolečina in psihološko stanje medsebojno poslabšujeta.
Zato je nujno, da se bolečine na zadnji strani kolena obravnavajo pravočasno in celostno, da se preprečijo ti potencialno resni zapleti ter zagotovi dolgoročna funkcionalnost in kakovost življenja.
Kako zdravimo bolečino na zadnji strani kolena
Zdravljenje bolečine na zadnji strani kolena je odvisno od vzroka in resnosti težave, zato se uporabljajo različni pristopi. Konzervativno zdravljenje vključuje počitek, ledene obkladke, kompresijske povoje in dvig noge, kar pomaga zmanjšati oteklino in vnetje. Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), kot sta ibuprofen ali naproksen, se pogosto uporabljajo za lajšanje bolečine in zmanjšanje vnetja.
Če je bolečina posledica mišičnih poškodb ali tendinitisa, je ključna fizioterapija. Fizioterapevti uporabljajo vaje za krepitev mišic okoli kolena, kar poveča stabilnost sklepa in preprečuje nadaljnje poškodbe. Pri težjih poškodbah, kot so rupture meniskusa ali križnih vezi, je lahko potrebna kirurška intervencija, kot je artroskopija za popravilo poškodovanih struktur.
V primerih, kjer bolečino povzroča Bakerjeva cista, se lahko izvede aspiracija tekočine ali injekcija kortikosteroidov za zmanjšanje vnetja. Pri globoki venski trombozi (GVT) je nujno zdravljenje s protikoagulacijskimi zdravili, ki preprečujejo nastanek krvnih strdkov.
Pravočasna in pravilna diagnoza ter ustrezno zdravljenje so ključni za preprečevanje zapletov in ohranjanje zdravega kolena.
Magnetna terapija pomaga pri bolečinah na zadnji strani kolena
Magnetna terapija z uporabo pulzirajočega elektromagnetnega polja (PEMF) se pogosto uporablja kot nekirurška možnost za lajšanje bolečin, vključno z bolečinami v kolenu. Raziskave kažejo, da lahko PEMF pomaga zmanjšati vnetje, izboljša cirkulacijo in pospeši regeneracijo tkiva, kar prispeva k lajšanju bolečin na zadnji strani kolena.
Ena izmed študij, objavljena v Journal of Clinical Rheumatology (2015), je pokazala, da je uporaba magnetne terapije pri bolnikih z osteoartritisom kolena povzročila pomembno zmanjšanje bolečin. Po 6 tednih zdravljenja so bolniki v skupini z magnetno terapijo poročali o 50 % zmanjšanju bolečin na lestvici VAS (Visual Analog Scale) v primerjavi z 10 % zmanjšanjem v kontrolni skupini .
Tina Stifter
Sem Tina, z Magus blazino sem že od razvoja naprej. Veliko vem o magnetni terapiji in še vedno se učim, največ od mojih uporabnikov in strokovnjakov magnetoterapije.
Poleg dela s strankami, me veselijo potovanja, ukvarjam se s športom, sem poročena in mami dvema fantoma.
VERODOSTOJNOST IN STROKOVNOST NAPISANEGA NA MAGUS.SI
Verodostojnost in strokovnost napisanega nam veliko pomeni, s tem se ukvarja Tina Štifter, ki vsebino na strani magus.si tudi piše. Za vso strokovno podporo pri pisanju in pri specifičnih vprašanjih uporabnikov skrbijo strokovnjaki.
Napaka ali nedoslednost na strani
V kolikor bi želeli opozoriti na napako ali nedoslednost na strani, ki ste jo opazili, prosim napišite mail: info@magus.si
O nas
Bi želeli izvedeti več o nas? Preberite si na povezavi TUKAJ
Trgovina
Se zanimate za najem ali nakup magus blazine, ki je prozivod Slovenskega podjetja? Preverite našo ponudbo s klikom na povezavo TUKAJ
Članki
Informacije o zdravju, zdravstvenih težavah ali zapletih in kako jih odpraviti. Preglejte naše zapise na povezavi TUKAJ
Kontakt
Stopite v kontakt z nami. Pišite nam na naslov info@magus.si. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Ali pa nas pokličite na telefon 040 807 327 (Tina Štifter). Dosegljivi smo od pon do petka med 8.00 ter 16.00 uro.
